|
|
Strukturni in kohezijski sladi so oblika
nepovratne pomoči Evropske unije Po 1.5.2004, ko bo Slovenija
postala polnopravna članica Evropske
unije, bo dobila tudi
pravico vključevanja v sheme finančnih pomoči,ki so namenjene
članicam unije. Najpomembnejša oblika finančne
pomoči za članice
so strukturni in kohezijski skladi, ki sledijo cilju regionalne
politike EU: to je trajnostni in enakomerni razvoj vseh članic
unije, zlasti pa vseh njenih regij.Regionalna politika deluje po
sistemu finančne solidarnosti, saj se prispevki posameznih držav
v skupni
proračun porazdelijo med manj razvite regije. Te pomoči
predstavljajo preko 35% izdatkov evropskega proračuna in so
namenjene državam
oziroma območjem, katerih bruto domači
proizvod ne presega 75% evropskega povprečja (oziroma 90% v
primeru kohezijskega sklada). |
Kje se nahajajo informacije o skladih EU
Na podlagi prijavljenih in izbranih projektov bo
izdelan seznam projektov, s katerimi bo možno že v začetku
leta 2004 kandidirati za EU
finančno pomoč. Vsi izbrani
projekti bodo dobili status »zrelega projekta«, kar
pomeni, da bodo opremljeni z vso ustrezno dokumentacijo.
Natančnejši
podatki o spodbujevalnih ukrepih, prednostnih področjih in
izbirnih kriterijih za selekcioniranje prijavljenih projektov so
na voljo
registriranim uporabnikom. Za podrobne informacije o
registraciji in portalu javnih razpisov kliknite tukaj
>>
Sredstva namenjena za
Slovenijo
V obdobju 2004 – 2006 bo celotna
Slovenija upravičena do evropske strukturne pomoči v
okviru t. i. »cilja 1«. Slovenija bo imela možnost
črpanja
sredstev iz štirih strukturnih skladov (Evropski
regionalni razvojni sklad, Evropski socialni sklad,
Evropski kmetijski sklad, Evropski
ribiški sklad) in
kohezijskega sklada. V pristopnih pogajanjih si je iz
teh skladov za navedeno obdobje izborila 102
milijardi tolarjev
nepovratnih sredstev.
Predpogoj za črpanje teh sredstev pa predstavlja
izdelava Enotnega programskega dokumenta. V tem
dokumentu morajo biti
opredeljeni cilji, ki jih namerava država prejemnica s
temi sredstvi doseči, predstavljeni ukrepi in
aktivnosti, potrebni za dosego teh
ciljev, in merljivi indikatorji, na podlagi katerih bo
mogoče po koncu programskega obdobja oceniti uspešnost
izvedenih ukrepov
oziroma učinekov evropske pomoči na gospodarski razvoj
regij prejemnic pomoči. Slovenija je aprila 2003
pripravila in posredovala
Evropski komisiji osnutek enotnega programskega
dokumenta. Na tej osnovi pa mora pripraviti še t. i. Programsko
dopolnilo, v
katerem bodo predvideni ukrepi bolj podrobno opredeljeni
oziroma razdelani.
Slovenski enotni programski dokument ima dva temeljna
cilja:
|
|
 |
zmanjšanje gospodarskega zaostanka
Slovenije v primerjavi s povprečjem EU |
| |
zaustavitev povečevanja razlik med
slovenskimi regijami |
|
Za doseganje teh ciljev so predvideni spodbujevalni ukrepi na
naslednjih prednostnih področjih:
| |
inovativno okolje |
| |
podjetniško okolje |
| |
poslovne cone |
| |
razvoj turističnih destinacij |
| |
alternativni dohodkovni viri na kmetijah |
| |
izboljšanje predelave in trženja kmetijskih
proizvodov |
Inovativno okolje
Mednarodne primerjave kažejo, da Slovenija zaostaja na nekaterih ključnih
področjih, ki so bistvena za doseganje ustrezne konkurenčnosti
podjetij. To so relativna nizka stopnja investicij podjetniškega
sektorja v raziskave, razvoj in inovacije, relativno slabo sodelovanje
med podjetji in
raziskovalnimi institucijami, šibke povezave v okviru
obstoječih grozdov in mrež ter nezadostno razvit institucionalni okvir
za spodbujanje
inovativnosti in konkurenčnosti.
Za izboljšanje tega stanja Slovenija predvideva vrsto ukrepov, kot so
investicije v fizični kapital (študije, projekti, komunalna
infrastruktura, objekti,
stroji itd.), v skupno RTDI infrastrukturo (oprema,
zemljišča in poslopja, ki se uporabljajo za razvojno-raziskovalne
aktivnosti), investicije v
informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo,
v prenos tehnologij, v razvoj novih produktov, procesov in storitev,
podpora razvojno raziskovalnim
projektom na prioritetnih področjih,
razvoj grozdov in tehnoloških mrež, svetovalna podpora pri
patentiranju novih proizvodov itd. Končni porabniki
nepovratnih
sredstev bodo lahko podjetja, nosilci znanj in druge institucije ter
organizacij, ki bodo oblikovali skupne projekte, razvojna jedra
grozdov,
tehnološke mreže, parki, tehnološki centri, javni zavodi itd..
Spodbujanje podpornega okolja za podjetništvo
Mala in srednja podjetja (MSP) so pomemben generator novih delovnih mest,
prihodka in inovacij ter pomemben faktor stabilnosti, socialne
kohezije
in regionalnega razvoja. V Sloveniji MSP predstavljajo 99,7%vseh
podjetij, zaposlujejo 65,9% delovno aktivnega prebivalstva in
prispevajo
17.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega, kar pa je malo v primerjavi
s 65.000 EUR v EU. Glavne ovire za podjetništvo v Sloveniji
ležijo v
problemu dostopa do finančnih sredstev, informacij in storitev ter v
podpornem okolju, ki ni dovolj razvito in MSP prijazno.
Zato so za izboljšanje sedanjega stanja predvideli finančno podporo za
vrsto aktivnosti, kot so svetovalne storitve v fazi nastajanja in rasti
MSP po
sistemu subvencioniranega svetovanja (vavčerski sistem), podpora
inovativnim podjetniškim projektom, svetovanje v okviru strateških
razvojnih
projektov za povečanje konkurenčne sposobnosti, promocijske
aktivnosti MSP in podpornih institucij z podjetništvo itd.
Končni prejemniki pomoči naj bi bili potencialni podjetniki in že
delujoča MSP, lokalne skupnosti ter podporne institucije za podjetništvo.
Poslovne cone
Poslovne cone predstavljajo enega ključnih dejavnikov za povečanje
konkurenčnosti tako posameznih regij kot tudi celotne Slovenije. Namen
ukrepa je razvoj poslovnih con ob transportno prometnih vozliščih in
regionalnih središčih, ki naj bi omogočale pospešen razvoj obstoječih
in
novih dejavnosti. Prioriteto imata:
razvoj poslovnih con strateškega pomena (razvojna žarišča) in
razvoj poslovnih con regionalnega pomena (regionalan središča)
Sofinancirale naj bi se zlasti aktivnosti kot so nakup zemljišč,
komunalno opremljanje, izgradnja hal in skupnih objektov, navezava na
ITC
infrastrukturo in prometno omrežje, razvoj storitev za upravljanje
con in podporo podjetjem itd.
Končni prejemniki finančne pomoči naj bi bila podjetja in lokalne
skupnosti, povezane v konzorcije ali druge oblike povezovanj za izvedbo
skupnih
projektov, ki bodo predložile celovite projekte izgradnje in
razvoja poslovnih con.
Spodbujanje razvoja turističnih destinacij
Glavna slabost slovenskega turizma je slaba prepoznavnost Slovenije kot
turistične destinacije, slabo razvita turistična infrastruktura,
nezadostna
kvaliteta vrste turističnih produktov ter pomanjkanje visoko
kvalitetnih turističnih zmogljivosti v nekaterih glavnih turističnih
destinacijah. Zato je za
izboljšanje stanja predvideno financiranje
aktivnosti kot so pomoč managementu turističnih destinacij pri načrtovanju,
oblikovanju in trženju
celovite turistične ponudbe, obnova in
izgradnja skupne turistične infrastrukture, obnova in izgradnja športne
turistične infrastrukture, obnova
objektov kulturne dediščine in
naravnih vrednot za vključevanje v turistično ponudbo, izgradnja
prometne infrastrukture pomembne za razvoj
turizma itd.
Končni prejemniki finančne pomoči naj bi bile lokalne in regionalne
turistične organizacije, občine, podjetja, javni zavodi, društva itd,
ki
pa morajo celovite projekte prijaviti kot skupina povezanih
predlagateljev oz. investitorjev.
Alternativni dohodkovni viri na kmetijah
Dolgoročna strateška usmeritev kmetijske politike v Sloveniji poteka v
smeri spodbujanja družinskih kmetij k iskanju novih dohodkovnih virov
in
dopolnilnih dejavnosti. Zato so predvidena investicijska sredstva za
naložbe v gradnjo turističnih zmogljivosti in izboljšanje turističnih
storitev, ki
jih bodo kmetje ponujali kot dodatno dopolnilno dejavnost
na kmetijah, naložbe v delavnice domače obrti in opravljanje ostalih
dodatnih
dejavnosti na kmetijah.
Za vsako od navedenih prednostnih področij so predpisani tudi kriteriji
za izbor projektov. Izbor bo potekal v dveh korakih:
javni razpis za zbiranje projektov in nato
skupna priprava in izbor projektov.
|
